Ločevalnica
Ločevalnica v Moraru
45° 55' 7,075'' N, 13° 30' 0.091'' E
45.9186319021, 13.50002540307
Ločevalnica v Moraru lahko obdela do približno 20.000 t/leto naslednjih vrst odpadkov:
- ločeno zbrani suhi odpadki, ki jih sestavljajo plastična embalaža in pločevinke,
- papir in karton,
- steklo.
Ločevalnica prejema odpadke iz vseh občin iz Goriške pokrajine ter iz Devina Nabrežine, Zgonika in Repentabora iz Tržaške pokrajine.
Kako deluje
Ob vstopu v ločevalnico so odpadki najprej stehtani, zabeleženi so njihova teža, vrsta odpadka in občina, iz katere izvirajo. Tovornjake popišejo pristojne osebe, ki preverijo vrsto odpadkov na njih, izpolnijo vhodno dokumentacijo in usmerijo vozilo v raztovor.
Vsako vrsto odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, se raztovori v ločena območja glede na material in zatem usmeri v obdelavo.
Odpadke, raztovorjene s tovornjaka, naložijo s pomočjo nakladača na kolesih v napravo za odpiranje vreč, ki je prednastavljena za pravilno odmerjanje ločevalne linije, kar se zagotovi tako, da se za vsako vrsto materiala nastavi ustrezne delovne parametre.
Na izhodu iz naprave za odpiranje vreč material prestane prvo ločevanje z balističnim sitom, ki omogoča ločevanje glede na velikost. Droben material se steka v poseben rezervoar in se nato odstrani skupaj s frakcijo, ki je ni mogoče reciklirati. Material srednje debeline se usmeri v ločevalno linijo za avtomatsko sortiranje, največji pa v kabine ločevalne linije za ročno sortiranje.
Avtomatsko ločevalno linijo, ki se nahaja na dvignjeni površini, sestavljajo transportni trak, ki teče pod tremi čitalniki, ki z optičnim skenerjem zaznavajo različne vrste materiala in jih ločujejo s pomočjo stisnjenega zraka. Te naprave so opremljene z računalnikom za nastavitev različnih programov ločevanja in so zaradi možnosti natančne izbire izdelka za ločevanje večstransko uporabne.
Za kontrolo kakovosti materiala, ki ga odbira optični bralnik, je pristojna oseba, ki stalno preverja in ročno popravlja morebitne napake opreme.
Na koncu ločevalne linije je predvideno orodje za ločevanje aluminija po načelu induciranega toka (magnet, ki namesto medsebojne privlačnosti odbija).
Po ločitvi se različni materiali zberejo v posebne rezervoarje iz betona, ki se nahajajo pod ločevalno linijo.
Iz rezervoarjev se material usmerja na zbirni transporter, ki napaja tehtalno linijo, kjer pristojna oseba nastavi parametre stiskanja za vsako vrsto materiala, ki določajo dolžino bal in tlak stiskanja za optimizacijo teže v skladu z zahtevami reciklatorjev.
Zatem se bale prenesejo v skladišče in shranijo v določenem predelu glede na vrsto materiala ter tam čakajo na odpremo centrom za ponovno uporabo. Izstop materiala iz obrata zabeleži in dokumentira oddelek za tehtanje.
Ločevalnica v Moraru ločuje in oskrbuje centre za ponovno uporabo s papirjem, kartonom, plastiko, železnimi kovinami, neželeznimi kovinami in steklom (ki ga ne predelajo, temveč le skladiščijo in redno pošiljajo v obrate za predelavo). Vsi materiali, ki se predelujejo v obratu, prestanejo analizo za preverjanje parametrov kakovosti, ki jih narekujejo reciklažni centri, kamor se posamezni materiali pošiljajo. Namen teh analiz je določiti delež neprimernih materialov, ki so prisotni v balah, parameter, ki določa kakovostni razred materiala in odgovarjajoči finančni prispevek, priznan za predelavo, opravljeno v okviru sporazuma ANCI - CONAI.
Obrat je opremljen z naslednjimi temeljnimi pomožnimi sistemi:
- tehtalni sistem za vozila na vhodu in izhodu,
- centrala za pripravo stisnjenega zraka za napajanje optičnih bralnikov,
- sistem za odpraševanje z vrečastim filtrom,
- zbiranje odcedne vode s shranjevanjem v podzemnem rezervoarju in nadaljnje odlaganje v pooblaščene centre,
- protipožarni sistem s samodejnim zaznavanjem dima,
- fotovoltaični sistem na strehi objektov za proizvodnjo in prodajo električne energije v omrežje.
Za prestavljanje materialov se uporabljajo nakladači na kolesih ali viličarji.
V ločevalnici že nekaj let skladiščijo in ločujejo tudi steklo, zbrano v zvonovih za odlaganje stekla, postavljenih na javnih površinah.